Zgodbe

Mlada slovenska režiserka Julija Urban je doma iz Žitare vasi na avstrijskem Koroškem. V študijski predstavi aktualizira lansko dogajanje na Peršmanovi domačiji pri Železni Kapli, kjer je avstrijska policija prekinila tabor slovenskih študentov. Racija se je zgodila na istem mestu, kjer so tik pred koncem druge svetovne vojne pripadniki SS umorili družino civilistov. Racija odpira vprašanja o kontinuiteti avtoritarizma v sodobni Evropi, tudi v obliki birokratskih postopkov, sklicevanja na administrativne predpise, nadzora. "Optimizem je uporniško dejanje," pravi režiserka. Zapiski: Reportaža: Leto dni po Peršmanu Risoroman: Peršmanova domačija Študentska gledališka predstava Peršman

Legendarni danski radijski in televizijski voditelj Mikael Bertelsen predstavlja nov format intervjuja, ki si ga je zamislil in izpilil do podrobnosti, to je posmrtni intervju. Zgodbe o intervjujih, skrivnostih, zakonitostih in zakulisjih nastajanja intervjujev pripovedujejo: pisateljica Erica Johnson Debeljak, upokojeni generalmajor Ciril Zabret in klinični psiholog dr. Aleksander Zadel. Omizje o intervjujih smo izvedli in posneli 28. 9. 2026 na Avdiofestivalu Radia Slovenija. Povezave do intervjujev: Ciril Zabret: General, ki se je uprl Erica Johnson Debeljak: Moj glas je najmočnejši, če pišem avtobiografsko Mikael Bertelsen, daljši intervju na MMC RTV Slovenija Foto: Zadnja beseda (zajem zaslona) Poglavja: 00:00:01 Uvod: intervju je radiu pisan na kožo 00:01:46 Intervju s pevskim zborom in pralnim strojem 00:05:10 Erica Johnson Debeljak: »To je bila moja najboljša izkušnja z intervjujem, med snemanjem sva s Tatjano postali skoraj prijateljici.« 00:10:27 Ciril Zabret: Odločitev za intervju je zorela…

V Dragatušu se je del krajanov uprl naselitvi filipinskih delavcev v župnišče, ki pa so jim predstavniki Cerkve stopili v bran. Na Hrvaškem že organizirajo maše v jeziku tagalogu, nevladniki pa so za migrantske delavce iz tretjih držav pripravili poseben priročnik. Medtem ko države zaostrujejo pogoje za tujce, ki jih gospodarstva nujno potrebujejo kot delovno silo, jim pri vključevanju v družbo in uveljavljanju pravic pomagajo nevladne organizacije in tudi Rimskokatoliška cerkev. Zapiski: Tednik: Kam s filipinskimi delavci? Vroči mikrofon: Delavci kot artikli Hrvaški priročnik za migrantske delavce

Miha Zanoškar je arhitekt in urbanist iz Slovenj Gradca, ki že 12 let živi in dela na Norveškem. Trenutno je zaposlen na eni od občin v okolici Osla. V kavarni na strehi ene najvišjih stavb v državi se pogovarjamo o skandinavskem pristopu k prostorskemu načrtovanju, razmerah v gradbeništvu in prometu, pa tudi o slovenskem društvu Triglav. Zapiski: Jo Hesthagen: S kraljem so igrali tudi karte Z Novomeščanom Ernijem nad Oslom Katja Franko: Tudi v Evropi vidimo Trumpove tendence Norveški paradoks med nafto in ekologijo

Jo Hesthagen je doma iz norveške gorske pokrajine Lom. Živi in dela v Oslu. Vojaški rok je služil v kraljevi gardi v času pokojnega kralja Haralda. Kraljevsko karizmo ceni, do monarhije pa je zadržan. Pogled na svet je z gora drugačen – delovna etika in tudi trma sta del norveškega značaja, vendar je treba znati tudi uživati. Zapiski: Z Novomeščanom Ernijem nad Oslom Intervju s Katjo Franko, slovensko pravnico na Norveškem Reportaža: Norveški paradoks med nafto in ekologijo

Novomeščan Ernest Nikolaj Padevski živi v Oslu že deset let, kjer dela kot cenjen pekovski mojster. Po jutranji izmeni nas je popeljal na hrib Ekeberg - na točko nad mestom s čudovitim pogledom na fjord, kjer je slikar Edvard Munch dobil navdih za slavni Krik. Ob razgledu na sodobno arhitekturo, neokrnjeno naravo, skakalnico na Holmenkollnu in unikatne savne v zalivu nam Erni razkriva podrobnosti norveškega vsakdana in ga primerja z življenjem v Sloveniji. Zapiski: Norveški paradoks med nafto in ekologijo Zelena luč: električna mobilnost v Oslu Katja Franko: Tudi v Evropi vidimo Trumpove tendence

Zagreb je zanimivo mesto tudi zaradi grafitov – tako klasičnih napisov na zidovih kot bolj umetniških poslikav. Pionir tamkajšnje grafitarske scene Krešimir Golubić (Leon GSK) nas vodi po hrvaški prestolnici, kjer imajo tudi posebno street-art ulico. “Proletarci vseh dežel, kdo vam pere nogavice,” pa je še vedno kulten zagrebški grafit. Zapiski: Instagram profil Leon GSK Zgodbe: Muzej novega vala v Zagrebu Zgodbe: Projekt Spomenar Komadi: Pit i to je Amerika

Retro je hit tudi na družbenih omrežjih, vendar je večina poskusov ustvarjanja vizualnega časovnega stroja s pomočjo umetne inteligence precej neposrečenih. Projekt Spomenar zagrebškega režiserja Filipa Filkovića je prepričljiva izjema. S spretno režijo, premišljeno uporabo avtorskih materialov in vživetim pripovedovanjem je ustvaril AI video posnetke, ki nas vračajo v čas vaše in naše mladosti. Zapiski: Instagram profil projekta Spomenar Spomenar: Vrnitev analogne generacije Spomenar: Ko je sonce iskalo senco Spomenar: Otroška soba Spomenar: Živčara Spomenar: Trgovina osemdesetih Frekvenca X: Spomini

Na Ravnah na Koroškem je 14 žensk skoraj desetletje šivalo veliki gobelin z nenavadnim motivom motnje na televizijskem zaslonu. Slikarka Katja Felle je upokojenke navdušila za projekt, v katerem so v 11.704 urah šivanja naredile kar tri milijone vbodov ter porabile več kot 15 kilometrov prejic v 50 barvnih odtenkih. V Slovenj Gradcu zdaj začenjajo šivati nov veliki gobelin, katerega motiv je ustvarila umetna inteligenca. Gobelin so pod mentorstvom Katje Felle šivale: Mira Blodnik (rekordnih 1708 ur), Silva Dover, Marija Veržun, Marija Mravljak, Senija Grenko, Tatjana Pečečnik, Vida Jaušovec, Nada Jakopin, Jožica Mikic, Jelka Lečnik, Romanca Šart, Metka Slivnik in Zvonka Božič. Foto: Nika Hölcl Zapiski: Ime tedna: Katja Felle Proces šivanja - reportaža lokalne TV

Postojnčanka Silva Bajc je bila na seminarju v Strunjanu. Pod večer se je sprehodila po zapuščenih solinah in napisala enega najlepših slovenskih komadov. Besedilo je poslala skupini Faraoni, pokojni Enzo Hrovatin pa je verze uglasbil in zapel na Melodijah morja in sonca leta 2001. Solinar ni zmagal, uspešnica “za poroke in pogrebe” je postal šele z leti. Tam, kjer “le galebi krožijo v siju sončnega objema”, je Solinarja posebej za Val 202 zapel Slavko Ivančič. Zapiski: Originalna izvedba Faraonov iz leta 2001 Komadi: Daleč je za naju pomlad Komadi: Na dnu morja

Leopold I. je ob 70-letnici Vlada Kreslina za Izštekane napisal predzgodbo komada Tista zakartana ura. Srebrna ura, ki jo je Vladov dedek prinesel s soške fronte in jo kasneje zakartal, se je po dolgih letih sicer vrnila h Kreslinovim v Beltince, a kaj se je s to isto uro dogajalo med vojno? Raper iz Gornje Radgone pripoveduje (protivojno) zgodbo, kako “padajo, padajo srca in križi, mladi fantje na Soči, Nadiži.” Zapiski: Tista zakartana ura - Leopold I. na Izštekanih 2023 Tista zakartana ura - Vlado Kreslin (originalna zgodba) Komadi: Gledal tvoje sem oči sanjave Komadi: Daleč je za naju pomlad

Mile Rupčić je zagrebški igralec in kantavtor, ki živi v ZDA. Napisal je zgodbo o svojem hrvaškem dedku, ki je pred stoletjem delal v ameriških rudnikih. Komad je za svojega vzel celo kultni Johnny Štulić, frontman skupine Azra. Pit i to je Amerika tako ostaja praktično edini večji hit legendarne zasedbe jugoslovanskega novega vala, ki ga ni napisal Štulić sam. Njegova hkratna romantizacija in kritika ameriške družbe pa je v času Donalda Trumpa morda še aktualnejša kot ob nastanku pesmi. Zapiski: Mile Rupčič-Pit i to je Amerika Azra-Pit i to je Amerika Mile Rupčić in Azra-Linda Lane

Preporod je mariborska skupina, ki je nastala pred 50 leti. Ime so si nadeli po peči, ki so jo izdelali zaporniki. Svojemu industrijskemu mestu so posvetili komad, v katerem je “reka puna klora” simbol Maribora. Melodija je ljudska, besedilo je napisal pokojni Smiljan Kreže, komad pa obožuje tudi navijaška skupina Viole. Pripovedujejo, igrajo in pojejo: Boris Bobek, Sašo Stojanovič, Darko Čerič in Luka Kreže. Zapiski: Maribor (Reka puna klora), originalna verzija Komadi: Zarjavele trobente Komadi: Proleter

Maša Bogataj (Masharik) je napisala komad o iskanju notranjega miru, iskanju mentalnega zatočišča, kamor se lahko umaknemo pred vrvežem. Ker je Maša tudi potapljačica, si ob navdihu Georgea Harrisona idealno milino in tišino fiktivno zamišlja na dnu morja. Čeprav bi številni tam radi ostali morda celo za zmeraj in obteženi s kamnom, to še zdaleč ni samomorilski komad. Zapiski: Videospot Na dnu morja (na 1:41 na Mašino ramo spontano prileti hrošč) Komadi: Argentina Komadi: Daleč je za naju pomlad

Urša in Jure Mihevc (Fed Horses) pripovedujeta, igrata in pojeta družinsko zgodbo. Heleni je bilo 17 in nekaj čez, bila je lepa, mlada in rjava. Po 2. svetovni vojni je z Notranjske z očetom bežala v Trst in čez morje v Argentino. Mati jokala je teden dni, ko se je vrnila siva. To je resnična zgodba, zakaj politika ni vredna tvojega imena in kako meje domovine niso meje srca. Zapiski: Izštekani Fed Horses Komadi: Daleč je za naju pomlad Komadi: Sonce

Youmna El Sayed je nagrajena palestinska novinarka, ki je delala za različne angleško govoreče medije. Bila je dopisnica Al Jazeere v Gazi, dokler je ni bila pred letom in pol zaradi izraelskih groženj prisiljena zapustiti. Zdaj živi z družino v Kairu. Ob robu konference Zveze evropskih radijskih postaj v Ženevi se je z njo srečala Helena Milinković. Glasovi Palestine na TV Slovenija

Esad Babačić je kot najstnik delal v nočni izmeni v pekarni. Opazoval je, kako iz peči prihaja kruh, med odmorom pa zapisal: "Kje si zdaj, proleter, kje je zdaj tvoja puška, kje so zdaj tvoje roke, proleter?" Po končani izmeni se je sprehodil skozi Ljubljano, sam pri sebi zapel Proleterja in ga nato začel izvajati s svojim punk bendom Via Ofenziva. To je zgodba o lumpenproletariatu, o občutkih meščanstva ob rženem kruhu z majonezo, pa tudi o zarečenem kruhu, ki ga ne more dovolj speči nobena pekarna. Zapiski: Via Ofenziva - Proleter (Izštekani 2011) Punk - zgodovina neposlušnosti: Prostori upora Nedeljski gost Esad Babačić

Adi Smolar je konec osemdesetih let skozi okno samskega doma sramežljivo opazoval življenje in ustvarjal svoje prve pesmi. Nekega dne je zagledal starejši par, ki se je zaljubljeno držal za roke. V večne verze je ujel “grenko misel, kdo od naju ostal bo sam.” Pesem je prvič zapel izbrani družbi prijateljic svoje takratne šefice za osmi marec. Daleč je za naju pomlad je pretresljiva, a lepa pripoved o ljubezni in minevanju. Komadi, 1. sezona: Niet-Bil je maj Vlado Kreslin-Gledal tvoje sem oči sanjavo Kongres-Zarjavele trobente

Pank ni ostal ujet v sedemdesetih. Prav nasprotno: čeprav ga danes pogosto spremlja močna nostalgija po “pravih časih”, po usnju in zadimljenih klubih, njegova moč ni le v spominu, ampak v tem, da se vedno znova vrača v novih oblikah. Novejše zasedbe morda nimajo več istega zgodovinskega trenutka, imajo pa podoben notranji pogon: odpor do družbenih pravil, nezaupanje v avtoritete, potrebo po neposrednosti in glasnosti. Ne gre več nujno za isti zvok, še manj za enako estetiko, a ostaja ista nuja: povedati nekaj brez olepševanja. V zadnji epizodi se poklanjamo domačim pankericam in pankerjem, ki gradijo skupnosti in geslo: naredi sam. *Pank ni mrtev Sogovorniki: Igor Bašin Gregor Tomc Igor Vidmar Jaša Bužinel Andrej Sevšek (Punk Rock Holiday) Tina Rebec (Pigs Parlament) Tine Matjašič (Alo!Stari) Jasna Babić Zrimšek Rajko Muršič pinkepanke Drew Stone Jitske Hartmans Klara (Drhal) Igor Dernovšek Zbrucz Playlista: Pank - Zgodovina neposlušnosti - YouTube

Pank se ni rodil v velikih dvoranah in pod žarometi, ampak v klubih, garažah, skvotih. To niso bili samo prostori – to so bili varni otoki za vse, ki niso imeli kam drugam. Za vse, ki niso sodili nikamor. Prizorišča so panku dala telo. Tam se je glasba prvič srečala z občinstvom. Meja med odrom in publiko je bila zabrisana, pogosto sploh ni obstajala. In prav v tem je bila moč. In tudi pri nas, v Sloveniji, imamo prizorišča, ki niso samo prostori, ampak institucije. Legendarna prizorišča z dolgo tradicijo in kilometrino, kjer so se generacije učile, kaj pomeni biti glasen, drugačen, samosvoj. Prostori, ki so preživeli menjave sistemov, pomanjkanje sredstev in stalne pritiske – pa še vedno stojijo. In še vedno dajejo prostor novim glasovom. V četrti epizodi obiščemo tudi domače pank kolektive in listamo fanzine. Sogovorniki: Igor Bašin Gregor Tomc Esad Babačić Ekipa MKNŽ in Leon Rolih Sebastijan Iskra in Simon Grbec Jasna Babić Zrimšek Rajko Muršič Jitske Hartmans Kolektiv Amok Kolektiv Trate / Glasbena…

Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom. Sogovorniki: Dr. Luka Snoj (jedrski fizik, Institut 'Jožef Stefan'), dr. Metoda Dodič Fikfak (Inštitut za medicino dela, prometa in…

Ko se po strmini spusti zadnji smučar, na Kopah na sneg zapeljejo teptalniki snega. Po nočni smuki urejajo smučišča za prihodnji dan, da lahko zjutraj smučarji zapeljejo po popolnih rebercah. Kako poteka delo v kabini stroja, ki lahko tehta več kot deset ton in kaj gre lahko pri tem narobe? V ratraku smo tokratno Nočno izmeno preživeli z Urošem Sovdatom.

Tokrat bomo bedeli ob vročih pečeh pekarne, v kateri ustvarja Klemen Jančič. V slaščičarni in pekarni Klemen uporabljajo čim bolj lokalne sestavine in ne pečejo v pretiranih količinah, saj kruha ne želijo metati stran. Zato, če nisi dovolj hiter, ne dobiš tega, kar si želiš.

Kako poteka delo v prostoru, ki deluje 24 ur na dan, kjer ni oken in kjer zlahka izgubimo občutek za čas? Vodja igralnice Grand Casino Mons Ljubljana Sandi Markovič nas popelje med 200 igralnih avtomatov, igralne mize in nočno ekipo, ki dela od sedmih zvečer do sedmih zjutraj. Kakšna pravila veljajo za goste, kako poteka usposabljanje krupjejev in kaj prinese dvajset let nočnega dela? Opozorilo: V oddaji govorimo o nočnem delu v igralnici in igrah na srečo. Če tematika v vas sproža neprijetne občutke in stisko, povezano z zasvojenostjo, podporo poiščite pri pristojnih strokovnih službah.

"Naš lokalni poštar namreč ve, da delam na pošti in da sem bila ponoči v službi," pove ena od naših tokratnih sogovornikov Gordana Filipović. Ko pismo ali paket oddaste na pošti, se njegova pot šele začne. Še isti dan prispe v poštni logistični center, kjer vse pošiljke razvrstijo glede na njihovo končno destinacijo. Tam razvrstijo tudi do 10.000 paketov na uro. In ne ustavijo se niti ponoči. Njim se lahko zahvalite, da vas v nabiralniku že navsezgodaj zjutraj čaka svež časopis in da paket, ki ste ga naročili v spletni trgovini, prispe že naslednji dan. Kaj vse je za to potrebno, preverimo v Nočni izmeni.

V strogo nadzorovanih prostorih, kamor brez dovoljenja ne sme skoraj nihče, poteka proizvodnja zdravil, ki iz stekleničke potujejo neposredno v žilo pacienta. Aseptična proizvodnja v Leku ne pozna kompromisov – niti podnevi niti ponoči. Vsak gib, vsak dotik in vsak poseg v stroj je natančno predpisan, za napake pa tukaj ni prostora. Kaj pomeni delati v nočni izmeni tam, kjer so delavci največja nevarnost za izdelek, ter kako ohraniti zbranost tudi takrat, ko ura kaže tri zjutraj? Noč smo preživeli v obratu Viale 1 z vodjo izmene Domnom Vojinovićem in mehanikom Žigo Renkom.

"Dober dan", ki je lahko tudi "lahko noč" za vse tiste, ki ste oz. so noč preživeli v službi. Ni namreč samoumevno, da se bolnišnice tudi ponoči ne ustavijo, da nas taksi pripelje domov tudi ob treh zjutraj. In ni samoumevno, da že navsezgodaj zjutraj dobimo pošto, svež časopis in dišeč topel kruh. Med tistimi, ki ne spijo je tudi Tine Zibelnik, nočni oskrbnik v ljubljanskem živalskem vrtu.

Pank nastane kot odziv na nevzdržno stanje. Gre za držo, način razmišljanja, ki obrodi sadove z novim načinom ustvarjalne samouprave. Fanzini, lastne založbe, lastni koncerti, pisanje lastnih pravil. V preteklih dveh epizodah smo se s pankericami in pankerji sprehodili od izmuzljivega rojstva panka skozi prizorišča, kjer je dobil glas in obliko, do različnih obdobij, v katerih se je vedno znova spreminjal. Pank ni nikoli obstajal samo kot glasba, ampak kot odziv na čas, prostor in razmere. Že od začetka je bil poln protislovij, različnih vplivov in nenehnih mutacij. Tokrat se podamo v šole, galerije, muzeje, pred filmska platna, poletimo celo v Las Vegas. Igor Bašin Gregor Tomc Igor Vidmar Rajko Muršič Igor Dernovšek Jani Sever Marina Gržinić Lisa Brownlee in Brian Ray Esad Babačić Playlista: Pank - Zgodovina neposlušnosti - YouTube

Pank ni ostal zaprt v Londonu ali New Yorku niti ni obstal pri enem zvoku ali eni generaciji. Razlil se je po mestih, klubih, kleteh in zapuščenih prostorih ter v vsakem okolju dobil drugačen poudarek. To je zgodba o tem, kako se je iz treh akordov razvilo gibanje, ki je vedno znova našlo nov jezik. Sogovorniki: Igor Bašin Gregor Tomc Igor Vidmar Jasna Babić Zrimšek Rajko Muršič Jaša Bužinel Igor Dernovšek Ian McKaye Drew Stone Marin Rosić Playlista: Pank - Zgodovina neposlušnosti - YouTube

Ko se železniške postaje zvečer umirijo, se delo za strojevodje tovornih vlakov šele začne. V Zalogu, kjer se trenutno križajo tovorni vlaki, nočne izmene trajajo 12 ur – pogosto z dolgim čakanjem, nepredvidljivimi razmerami in več kot pol kilometra dolgimi kompozicijami. Kako poteka vožnja v temi, kaj pomeni upravljati vlak, težak več kot 1500 ton, in zakaj je v tem poklicu prostora za napake tako malo? V tovornem vlaku smo tokratno Nočno izmeno preživeli z Matejem Kocjančičem.

Druga polovica sedemdesetih. Svet je utrujen. Vera v prihodnost ni več samoumevna. Obljube prejšnjih desetletij zvenijo prazno, besede oblasti so izgubile težo, občutek varnosti je izpuhtel. Nekje med strahom in cinizmom nastaja potreba po nečem novem. Nastane nekaj surovega, neposrednega. Nekaj, kar ne čaka dovoljenja. To je – pank! V prvi epizodi radijskega dokumentarca se poglobimo v ozadje nastanka panka, obiščemo New York, se pogovarjamo s slovenskimi poznavalci, merimo utrip na še vedno živih pank prizoriščih. Sogovorniki: Igor Bašin Gregor Tomc Igor Vidmar Jasna Babić Zrimšek Rajko Muršič Jaša Bužinel Igor Dernovšek Ian McKaye Drew Stone Marin Rosić Playlista: Pank - Zgodovina neposlušnosti - YouTube

Iranske ulice so se umirile. Ne glede na to, da ni določene policijske ure, je prisotnost neprestanega nadzora čutiti povsod. To še posebej poosebljajo varnostne sile. Ljudje žalujejo za svojimi bližnjimi ali jih iščejo. Veliko je negotovosti in žalosti. Vsi se pogovarjajo samo o tem. Naključni človek na podzemni železnici lahko začne kar tako jokati. Prisotna sta stres in tesnoba. Ljudje nekaj pričakujejo, ker vedo, da razmere ne morejo ostati takšne, kot so. Iran je prekrila senca smrti. Fariba je novinarka iz Irana. Fariba sicer ni njeno pravo ime in tudi njen glas je zaradi njene varnosti spremenjen. Tako kot večina prebivalcev Irana je bila tudi ona izolirana od zunanjega sveta, ko so iranske oblasti izklopile internet. To je njeno pismo svetu.

Ko se mi odpravimo v posteljo, si oni nadenejo uniformo. In ko pri nas zadiši prva jutranja kava, oni po dolgih urah dela ugasnejo luči. Na Valu 202 zaganjamo novo serijo oddaj o tistih, ki skrbijo, da se svet ne ustavi. Niti ponoči. Pridružite se nam v nočni izmeni. V prvem delu nas skozi spečo Ljubljano in svoj nočni delovnik popeljeta taksista.

Janez Žakelj oziroma danes John Zakelj je bil rojen leta 1948 v taborišču v Avstriji, s starši je kot begunec leto pozneje pripotoval v Združene države, v Cleveland. Od leta 1970 živi v Saint Paulu, glavnem mestu zvezne države Minnesota, ki te dni polni naslovnice in družbena omrežja zaradi nasilnega delovanja agentov Ameriške zvezne službe za priseljevanje in carino (ICE). Kako on in njegova hči Cecilia spremljata razmere? Kako spremenjena je ameriška družba pod Trumpovo administracijo, kakšno je vsakdanje življenje?

V osrčju UKC Ljubljana tudi ponoči neprekinjeno deluje sistem, od katerega so odvisne jutranje vizite, nujni posegi in življenja pacientov. V največjem medicinskem laboratoriju pri nas smo se pridružili tisočim vzorcem krvi in urina ter laboratorijskim strokovnjakom, ki tudi ponoči skrbijo, da so izvidi pravočasni in zanesljivi. Kaj se tam dogaja med sedmo zvečer in sedmo zjutraj? Preverjamo pri Franku Studnu in Maši Štebih (KIKKB).

Faramarz Ghobadian je bil nepremičninski agent v Teheranu. Po neuspešnih protestih za demokratizacijo je leta 2009 moral zapustiti Iran. Prek Turčije in Nemčije je prišel v Ljubljano, kjer zadnja leta uspešno vodi orientalsko restavracijo. Fari ima dva majhna otroka. Nekoč jima želi pokazati tudi njuno domovino. Ob najnovejših krvavih protestih v Iranu se je zato močno angažiral. Pojasnjuje, kaj je v ozadju obračuna oblastnikov s protestniki. Pripoveduje, kaj se dogaja njegovim sorodnikom in prijateljem. Razmišlja, kakšne so iranske alternative in zakaj je Donald Trump lahko najboljša rešitev med številnimi slabimi možnostmi.

Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala "tihi dom".

Grenlandija je zaradi teženj po zasedbi ameriškega predsednika Donalda Trumpa zadnje čase veliko v medijih. Vprašanje pa je, kaj sploh vemo o tem največjem otoku med Evropo in Severno Ameriko. Rožle Bregar je uveljavljen snemalec, direktor fotografije in režiser, ki ga poznamo po številnih naravovarstvenih filmih. Islandija je kot pravi njegov drugi dom, večkrat pa je obiskal tudi že Grenlandijo, kjer je pred skoraj desetimi leti z Juretom Breceljnikom posnel tudi film ‘Zadnji ledeni lovci’ o generaciji lovcev inuitske skupnosti v vzhodni Grenlandiji. Nazadnje je bil na Grenlandiji z jadrnico lansko poletje.

Po slovenskih vaseh je še danes mogoče opaziti rdeče traktorje z velikim napisom Štore. Med letoma 1977 in 1985 so v novozgrajeni tovarni v bližini Celja, ki je delovala v okviru kooperacije Železarne Štore in italijanskega giganta Fiata, izdelali več kot 35 tisoč traktorjev različnih modelov. Tovarno, ki je zaposlovala tudi do 320 ljudi, so zaradi finančnih težav nenadoma zaprli pred natanko 40 leti. Kakšna je zapuščina legendarnih "Štoročanov"? Koliko domačega znanja je bilo v teh traktorjih? In kaj je bilo v resnici v ozadju propada proizvodnje? V radijskem dokumentarcu Vala 202 poleg zgodovinskega in gospodarskega konteksta slovensko industrijo traktorjev umeščamo tudi v širši okvir sodobnega kmetijstva in tehnološkega razvoja. Sogovorniki: Jan Golavšek (lastnik traktorja Štore), Emil Amon (nekdanji zaposleni), Marjan Mačkošek (dolgoletni član poslovodstva Železarne Štore), Viktor Jejčič (strokovnjak za traktorje), Igor Lukić (kmetovalec in mehanik).

"Halo, Dayton?!" Tako se je pred leti oglasila prodajalka v eni izmed sarajevskih mesnic, ki se je imenovala po Daytonskem sporazumu. Mesnica je propadla, nadomestila jo je igralnica. Zelo simbolično za mirovni sporazum, ki so ga novembra 1995 sklenili tedanji predsedniki Srbije Slobodan Miloševič, Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović in Hrvaške Franjo Tuđman. V Bosni in Hercegovini so od Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala triletna vojna, v kateri je umrlo več kot sto tisoč ljudi, pričakovali veliko, vendar je država 30 let po Daytonu še naprej močno zbirokratizirana, nerazvita in razcepljena. Na različnih ravneh ima država neverjetnih 14 vlad, nacionalistične težnje so kljub nekaterim dobrim praksam sobivanja vse močnejše, približevanje Evropski uniji je zastalo. Kakšna je prihodnost Bosne in Hercegovine v luči reformiranja države, notranje politike in aktualnih geostrateških izzivov.

Alfama je stara lizbonska četrt, po kateri vozi tudi legendarni tramvaj številka 28. Razgledi s strmih ulic so fantastični, Alfama pa je tudi eno izmed središč za fado - unikatno portugalsko glasbeno zvrst. Felip Rebel je fizik, deloval je tudi kot novinar. Leta 2019 se je odločil, da zamenja svojo profesijo. Skupaj z ženo Claudio sta odprla majhen fado klub. Oba sta velika ljubitelja fada in sama ob pomoči prijateljev glasbenikov tudi igrata in pojeta.

Ksenia Ašrafulina ni tipična Lizbončanka. Pred štirinajstimi leti se je v portugalsko prestolnico preselila iz Rusije, kjer je končala diplomatsko akademijo. Samoironično se predstavlja kot samozaposlena diplomatka. Zaradi težke družinske zgodbe – njenega očeta so ubili – je izgubila upanje v svojo domovino. Nosi majico z obrisom avtomobila, v katerega izpušni cevi je zataknjen nagelj – simbol portugalske revolucije, ki je leta 1974 strmoglavila avtoritarni režim. Z majico Ksenia izraža svoja dva glavna boja: za demokratične spremembe v Rusiji in za bolj zeleno, mobilnostno ter kolesarjem prijazno Lizbono.

Nekaj sto metrov nad Mrtvim morjem, v idiličnem gorovju Jordanije, leži majhna vas z zanimivim imenom Mumia. Starodavna pokrajina Kerak, nekoč pomembno križišče poti proti Egiptu in Siriji, ponuja čudovite razglede in številne pohodniške poti. Džamal in Zafer pripovedujeta o življenju v gorah, občutkih ob meji z Izraelom, o izsuševanju Mrtvega morja, o vojaški misiji na Hrvaškem ter o hčerah, ki so se preselile v mesto.

Zoran Kesić je znani srbski novinar in satirik, voditelj kultne oddaje "24 minuta sa Zoranom Kesićem." Je tudi vedno bolj prepoznaven stand-up komik. Ob njegovem gostovanju v Sloveniji smo se s Kesićem pogovarjali o razmerah v Srbiji, kaj lahko prinesejo protesti, odnosu do Evropske unije, kako se s humorjem boriti proti avtoritarni oblasti in zakaj je dobro, če nimaš šoferskega izpita.

Velibor Čolić je po nekaj mesecih vojne v Bosni in Hercegovini kot begunec odšel proti Parizu. Leta 1992 je znal le tri francoske besede: Jean, Paul in Sartre. Danes je cenjen in večkrat nagrajen francoski pisatelj. V slovenskem prevodu je izšel njegov avtobiografski roman Vojna in dež. Bridkim in pretresljivim zgodbam dodaja ironijo ter razmišlja tudi o aktualnih vojnah. Beseda “vojna” v južnoslovanskih jezikih pozna množino, mir pa je vedno le v ednini.

Brano Jakubović je ustanovitelj skupine Dubioza Kolektiv iz Bosne in Hercegovine, ene najuspešnejših glasbenih zasedb z območja nekdanje Jugoslavije. Zaradi bolezni se je za nekaj časa umaknil z odrov, zdaj pa se vrača s knjigo Moje nebuloze, v kateri po glasbenem ustvarjanju nastavlja ogledalo tudi v obliki kolumn. Razmišlja o življenju in svetu, osebnih dilemah in stiskah, politiki, Evropi kot stari pocestnici ter o korakih nazaj v slogu Luke Dončića.

Neodvisni dokumentarni fotograf iz Čila je dolga leta delal za New York Times. Prejel je štiri prestižne nagrade World Press Photo, bil je tudi fotograf leta v Latinski Ameriki. Pri svojem delu je Tomas Munita doživel marsikaj. Bil je tudi v Afganistanu, Pakistanu, Siriji. V Bangladešu je spremljal na stotisoče pregnanih pripadnikov muslimanske manjšine Rohinga, ki so se leta 2017 tja zatekli iz Mjanmara. Zdaj se posveča posledicam, ki jih imajo ribogojnice lososov za ekosisteme v čilskem delu Patagonije.

Bolivijski fotograf se je najprej izobrazil za gradbenega inženirja. Veščin upravljanja s fotoaparatom pa se je pozneje učil tudi na Danskem. Evropa mu ni tuja. V času študijske izmenjave se je ustavil tudi v Ljubljani. Metelkovo je omenil tudi med druženjem v bolivijskem Santa Cruzu, ko je kot DJ nad plesiščem skrbel za vzdušje v enem izmed lokalov. Kot dokumentarni fotograf se posveča predvsem okoljskim temam.

“Prisiljen, da razmišljam,” je verz enega izmed hitov skupine Prljavo kazalište. Hrvaški etnolog in antropolog Tomislav Pletenac je iz pesmi Heroj ulice razvil teze o vlogi in fenomenih popularne kulture v družbi, o angažiranosti, kakovostnem prostem času, ki ga sam zapolnjuje s prevajanjem Nicka Cavea v kajkavščino. Profesor Pletenac analizira tudi fenomen Thompsona, aktualna je njegova knjiga o priročnikih za samopomoč. Študijsko že vrsto let zahaja v Srebrenico. Pravi, da nas tudi dogajanje v Gazi opozarja, zakaj se moramo bati genocidne nravi. Moramo se naučiti nadzorovati temne človeške plati. Tudi s kritičnim razmišljanjem.

Zgodovinar Hrvoje Klasić je nedavno v ljubljanskem kliničnem centru snemal nov dokumentarec z naslovom Titova Jugoslavija. Hrvaški profesor in raziskovalec veliko nastopa v javnosti, jasno in glasno razlaga novejšo zgodovino, s poudarkom na nekdanji skupni državi in Hrvaški. V kontekst postavlja tudi sedanje dogajanje, od rekordnega koncerta Thompsona v Zagrebu, vzpona nacionalizma na Balkanu, obletnice genocida v Srebrenici, dogajanja v Gazi … Pravi, da je med ljudmi zgodovina kot samopostrežna trgovina – mnogi s polic vzamejo le tisto, kar jim ustreza. Ob napadih na rodni Sisak je bil hrvaški prostovoljec, a zaradi kritičnosti do ustaštva danes pogosto prejema grozilna sporočila. Tudi o aktualnih zgodovinskih prelomnicah, vlogi in odgovornosti zgodovinarjev, motiviranju študentov, mentorstvu diplome pevca kultne skupine Zabranjeno pušenje.